Svet elektronike

[Jure]

Kaj nas čaka

v prihodnosti? Tega seveda zagotovo ne ve nihče, lahko pa z določeno verjetnostjo predvidevamo vsaj del tega, kaj vse nas čaka. Ena takšnih napovedi je tudi ta, da se bo v prihodnosti razcvetela FPAA tehnologija (Field Programmable Analog Arrays - programirljiva analogna polja). Kot boste lahko prebrali v tokratni številki, nekateri znanstveniki napovedujejo namizne računalniške sisteme z zmogljivostjo človeških možgan in porabo 50W. Ko tole beremo se zdi kar verjetno, da bo v naslednjih desetih letih do tega tudi prišlo. Pri tem se pa vprašam, kaj bomo takrat počeli ljudje? Neki pisatelj znanstvene fantastike je nekaj desetletij nazaj pravilno napovedal marsikaj. Od tega, da bomo na daljavo gledali premikajoče slike, se pogovarjali s prenosnimi telefoni in podobno. Hkrati z napovedjo tehnologij je pisatelj napovedal tudi hudo bolezen, ki bo prizadela človeštvo in ki ne bo ozdravljiva: lenobo. Ali ni to neke vrste paradoks: imeli bomo vso to silno tehnologijo, ki bo lahko naredila marsikaj po ugodni ceni, človeštvo bo pa propadalo?

Jaz še spadam v tisto generacijo elektronikov, ki smo v začetku svojega delovanja v svojih napravah uporabili nekaj tranzistorjev, ki smo jih z veliko sreče kupili v Elektrotehni v Ljubljani na takrat Titovi ulici. Kaj kmalu so se začela pojavljati CMOS integrirana logična vezja, ki so spet sprožila povsem novo področje v naših »elektronskih umetninah«. Ker smo bili nevešči, se je marsikatera od »umetnin« spremenila v pogorišče. Lahko si predstavljate razočaranje – ne samo zaradi pogorišča, pač pa tudi zato, ker je takrat takšna integrirana vezja bilo možno kupiti v Münchnu ali če ste imeli srečo, čez mejo v Gorici. V Elektrotehni pa gotovo ne. Danes je na voljo ogromno različnih komponent, ki so poceni in dobavljive v roku nekaj dni. Pa vendar opažam, da je vedno manj interesa med mladimi za ustvarjanjem z elektroniko. Redki so primerki današnjih študentov, ki imajo željo in voljo, da bi s temi novimi komponentami ustvarjali nove izdelke.

Dovolj nostalgije za tokrat, saj je v novi reviji, ki je pred vami, veliko res zanimive vsebine. V seriji člankov »Raspberry Pi in Python za začetnike« boste tokrat lahko prebrali kako krmiliti elektromotor s pulzno-širinsko modulacijo, ki jo z angleško kratico imenujemo PWM. V istem članku boste spoznali kako prikazovati podatke na 2x8 LCD modulu, ki se nahaja na našem iRadio tiskanem vezju. Vsi tisti, ki vam je programiranje na nek način blizu, boste videli, da je prikaz na LCD-ju podobno enostaven, kot v jeziku, v katerem že zdaj programirate. Iz lastnih izkušenj vam lahko povem, da je Python simpatično orodje za programiranje Raspi, čeprav mi verjetno zaradi mojega neznanja občasno dela težave.

Tudi ko beremo Arduino serijo člankov lahko ugotovimo, da je Arduino simpatično orodje, s katerim se lahko naredi veliko praktičnih vezij in aplikacij. Nedavno tega sem na tekmovanju mehatronikov v Velenju videl, da so dijaki naredili krmiljenje roke za zasneževanje z Arduinom.

In kaj boste vi naredili za vaš naslednji projekt? Bo kaj zanimivega, uporabnega, morda celo inovativnega? Pišite nam o vašem projektu, da o njem izvedo tudi naši bralci.

Lep pozdrav!
Jure