Svet elektronike

[sniper007]

Živjo!

Že ceu popoldan se matram z temle vezjem, pa sem se odločil, da vas prašam za pomoč.



Prvi OPA je izveden kot schmittov prožilnik drugi pa kot integrator.

Zanima me namreč, kako to vezje začne delovati v trenutku ko ga priklopimo na napajanje. Da zaniha oscilator?

[borber]

Kot veš, operacijski ojačevalniki niso idealni. Če oba vhoda ozemljiš, in je vhodna napetost enaka 0V, bo izhodna napetost v nasičenju. Bodisi, skoraj na +Vcc ali na -Vcc. To se zgodi zaradi napake, ki ji pravimo offset napetost in jo ima vsak realen operacijski ojačevalnik. Offset napetost je potrebna vhodna napetost, da je izhodna napetost enaka 0V. Velikostni razred je od 10mV do par deset mikrovoltov odvistno od tipa operacijskega ojačevalnika.
Pri tvojem veziju, ob vklopu, bo napetost na izhodu šmitovega trigerja v nasičenju in ne bo 0V. Integratorju se bo izhodna napetost začela spreminjati po premici in pri neki napetosti bo šmitov triger prevrgel. Začela se bo integracija v nasprotno smer. Od tu osciliranje.
Naj povem, da oscilator s idealnimi operacijskimi ojačevalniki ne bi deloval.

[sniper007]

Ok hvala za dobro razlago, a nekaj mi še vedno ni jasno.

[sniper007]

Tole sliko sem našel:



Torej offset napetost si lahko predstavljamo, kot majhno baterijo znotraj OPA.

Recimo, da je v mojem primeru Uoff = 1mV R2=10k in R3=8.2K.

Vout = 1.2mV

Nekje se torej motim, kajti to ni enako napetosti nasičenja.

[borber]

Predstavljaj si, da je Rin=0 (oba vhoda skupaj na masi). Sedaj je tistih notranjih 1mV ojačenih s faktorjem cca. 100.000, koliko je ojačanje običajnega operacijskega ojač. in je zato izhod v nasičenju. Idealen operacijski ojač. nima offset napetosti, je enaka 0V, zato ta lahko ima izhodno napetost 0V, ko je tudi vhodna enaka 0V.

V zadnji skici nisi uporabil šmit triger vezave (pozitivna povratna vezava) ampak ojačevalnika.